Kostanj

Pravi kostanj (Castanea sativa Mill., družina: Fagaceae)

Zastopan je v velikem delu Evrope do južne Skandinavije in v severni Afriki. Zraste do 30 m (izjemoma do 40 m) v višino in doseže do 3 m prsnega premera.

Razvije srednje globok koreninski sistem. V sestoju je deblo ravno in ima majhno krošnjo, solitarno drevo pa je razraščeno v več vrhov z zelo veliko krošnjo. Cveti junija in julija, plodovi pa dozorijo oktobra in novembra.

Kot panjevec rodi že pri 6. letu starosti, na prostem po 20. letu, v sestojih pa običajno šele po 40. letu starosti. Najpogosteje raste skupaj z gradnom, rdečim borom in smreko, redkeje z bukvijo.

Ne prenese pomladanskih pozeb in zgodnjega jesenskega mraza. Tla na apnenčasti podlagi mu ne odgovarjajo, uspeva pa na kislih (acidofilnih), svežih, globokih in rahlih silikatnih in flišnih tleh. Je polsencozdržna vrsta.

Glavni izdelki so drogovi, železniški pragovi, kolje ipd. Uporaben je še v sodarstvu in kolarstvu. Veliko lesa pa se porabi tudi za proizvodnjo tanina.

Les je srednje trd, elastičen, dobro cepljiv in obstojen.

V razvoju ga ogrožata črnilovka (Phytophthora cambivora) in kostanjev rak (Cryphonectria parasitica).

Domači zahteva veliko zračno vlažnost in večjo toploto ter kisla tla. Gospodarjenje je zelo pogosto na panjevski način. V času cvetenja je pomemben za čebelarstvo, njegovi plodovi pa imajo veliko hranilno vrednost za človeka in živali. S steljo tudi izboljšuje tla.