Žametna črnina

Žametna črnina

Žametna črnina splošni podatki:

Žametna črnina

Sinonimi: žametna črnina, žametasta črnina, modra kavčina idr. Tuji nazivi: kavčina črna, Kolner blauer.

Poreklo: spada v ekološko skupino sort črnomorskega bazena - Proles pontica Negr. Po Turkoviču izvira iz naših krajev. Najverjetneje je, da je to naša stara udomačena sorta.

Razširjenost, najbolj je razširjena v Sloveniji, in sicer v posavskem vinorodnem rajonu, tu pa tam tudi v podravskem. Najstarejši trs žametovke raste na mariborskem Lentu. Njegova starost se ceni na več kot 400 let. Gojijo jo tudi v severozahodni Hrvaški, v manjši meri pa tudi v Nemčiji in Avstriji. V zadnjem času jo širijo tudi na Kosovo.

Botanični opis

Vršiček mladike: razširjen, na robovih lističev karminast. Gornji listki so prav tako razširjeni. Spodnji lističi so poleg tega še dlakavi

List petdelen, zelen, sijajen, površina lista pa valovita. Listni pecelj je srednje dolg, srednje debel in deloma tudi obarvan. Površina lista je valovita. List ima v stranski zarezi značilen zob. Spodnja stran lista je volneno obrasla.

Grozd: je velik, srednje zbit, vejnat. Grozdni pecelj je dolg, močan, barva peclja pa je rdečkasto zelena.

Jagoda: debela, okrogla, temno modra in močno oprhana. Zaradi večje stisnjenosti v grozdu je jagoda lahko tudi nekoliko podolgovata. Jagodna kožica je debela. Sok je sladek, brezbarven in prijetnega kiselkastega okusa.

Rozga: svetlo do zmerno rjave barve ter črtasta, internodiji so srednje dolgi, očesa paso malo zašiljena.

Agrobiotične značilnosti

Bujnost srednje močna do močna.

Dozorevanje grozdja: žametna črnina je zelo pozna sorta.

Teža grozda: 250 do 400 g in več. Tako težko grozdje daje redko katera sorta našega sortimenta.

Pridelek: rodi obilno, tipična "masovnica".

Odpornost proti boleznim: proti glivičnim boleznim je dokaj odporna. Močno je okužena z virozami, predvsem z virusno boleznijo predčasnega rdečenja in zvijanja listov.

Odpornost proti pozebi: zelo občutljiva na nizke temperature.

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE GROZDJA

Gojitvena oblika: žametna črnina najbolje prenaša kordonske gojitvene oblike s kratkimi, največ do pol metra dolgimi šparoni. Na štrcljih se narežejo daljši rezniki in penjevci. Rez. zahteva izrazito krajšo rez.

Lega in zemlja: žametna črnina za tla to ni izbirčna sorta, pač pa za lego. Uspeva samo na tipično vinogradniških sončnih legah.

Gospodarska vrednost sorte

Vsebnost sladkoija v moštu: doseže povprečno 71°Oe sladkorja v moštu.

Splošna ocena sorte: žametna črnina daje navadno, svetlordeče vino čiste barve, ki je primerno za mešanje (kupažiranje) z drugimi sortami in pridelavo zelo cenjenih zvrsti vin, kot so: dolenjski cviček, goijanska črnina, metliška črnina, bizeljsko rdeče. Žametovka je nosilec značaja navedenih vinskih zvrsti zaradi svoje barve in kisline ter zelo prijetne primarne arome (po malinah).

Seveda pa to značilno barvo daje samo v ugodnih vremenskih razmerah v jeseni. Samostojno se na trgu pojavi le redko. V uradnem sortimentu za Slovenijo je predvidena kot priporočena sorta v bizeljsko - sremiškem, dolenjskem in belokranjskem vinorodnem okolišu posavskega rajona ter kot dovoljena sorta v mariborskem okolišu in v okolišu Slovenskih goric ter v šmarsko-virštanjskem okolišu posavskega vinorodnega rajona.

(Žametovka. Iz knjige Sorte in podlage vinske trte, L. Hrček, Z. Korošec - Koruza , str. 99 - 101, Založba SVA Veritas)

Ime:
E-naslov:
Zadeva:
Komentar: