Šipon

Šipon

 Sipon.jpg
Šipon je bela sorta vinske trte, ki jo v Sloveniji gojimo v Podravju in nekoliko manj v Posavju.
-
Ima več sinonimov: Moslavac, Moslavac žuti (bijeli), Furmint feher, Mosler, Luttenberger, Veliki mosler, Moslovec, Maljak, Mainak, Malnik idr. Spada v skupino sort Proles pontica. Pogosto je sajena tudi na Madžarskem in Hrvaškem. Na Madžarsko naj bi jo prinesli italijanski menihi, tedaj pa so jo imenovali fiore monti, iz česar izhaja ime Furmint.
-
Ime Šipon naj bi nastalo v času Ilirskih provinc, saj so menda Francozi temu vinu rekli si bon (je dobro).
-
Jančar (1867) pravi takole: Iz šipona so do seh dob na Štajerskem najžlahtneja vina delali, kterih slava je tudi po druzih deželah znana, in v srednjem veku so ga velikaši kaj radi serkali.
Tako je slovelo ljutomersko, radgonsko, mariborsko, kapel-sko, črešnjevsko, ktero zadnje se je s svojo miloto in slajavo posebno odlikovalo, ljutomersko pa s svojo silno močjo.
  • Rozga. Svetlo rjava, progasta, debela;internodiji srednje dolgi ali dolgi.
  • List. Velik, tridelen, temno zelene barve, spodaj sivkastozelen. Zgornja stran je gladka, spodnja pa dlakava.
  • Grozd. Srednje velik, podolgovat. Jagode so srednje velike in nekoliko eliptične oblike.
  • Vršiček. Svetlo zelen, volnat.
  • Jagoda. Temno ali svetlo zelena z rdečkastimi odtenki, elipsoidna, pogosto deformirana zaradi zbitosti grozda. Jagodna kožica je debela in močno progasta.
  • Čas dozorevanja. Dozoreva pozno in je občutljiva za bolezni in pozebo.
  • Občutljivost. V času cvetenja se osipa.
  • Rodnost. Bogato rodi, vendar v rodnosti alternira.
  • Uporabnost. Koncentracije sladkorja zlepa ne presežejo 70°Oe.
Vino je zelo bogato s kislino, le izjemoma (ob določenih pogojih) doseže vrhunsko kakovost.
Pogoji in tla. Jančar potrjuje ugotovitve o odpornosti, z njim pa se je mogoče strinjati tudi glede tega, da  potrebuje sorta  Šipon tople lege in srednje težka tla. Najbolje uspeva šparonskih vzgojnih oblikah.
Ime:
E-naslov:
Zadeva:
Komentar: